Ni nujno le rešitev stanovanjskega problema mlade družine. Mnogokrat ga gradimo zgolj zato, da povečamo svoj stanovanjski prostor, pa tudi zato, da v njem odpremo poslovne prostore.
Mladim družinam pri iskanju stanovanja v teh časih ni prav lahko. Mnogokrat je edina možnost najti stanovanje v hiši staršev enega od mladih partnerjev. V tem primeru ponavadi hišo dogradijo bodisi s stanovanjem pod streho bodisi s prizidkom. Oboje je dobra in trajna rešitev. Prizidek pa ni nujno le rešitev stanovanjskega problema mlade družine. Mnogokrat ga gradimo zgolj zato, da povečamo svoj stanovanjski prostor, pa tudi zato, da v njem odpremo poslovne prostore.
Zakon o graditvi objektov gradnje prizidka ne jemlje kot rekonstrukcije obstoječega objekta, pač pa kot gradnjo novega objekta. Po členu 7.2 je rekonstrukcija določena kot spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam, pri čemer pa se bistveno ne spremeni velikost objekta. Njegova prostornina se ne bi smela spremeniti za več kot 10 %, kar pa s prizidkom presežemo. Gradnja novega objekta pa je po členu 7.1 določena kot izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.
S prizidkom bomo pridobili nove bivalne površine in bistveno spremenili zunanji videz obstoječega objekta. Za takšen poseg je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po enakem postopku kot velja za pridobitev gradbenega dovoljenja za novogradnjo. Potrebni so projekti od idejne zasnove, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekta za izvedbo (PZI) do projekta izvedenih del (PID). Podobno kot pri novogradnji je treba najti ustrezen projektni biro, ki vas lahko v nadaljevanju zastopa pred upravno enoto in vodi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja.
Še pred začetkom postopka se je na upravni enoti na oddelku za urbanizem dobro pozanimati, ali je gradnja prizidka na vaši parceli sploh dovoljena in če je, pod kakšnimi pogoji. Najbolje je pridobiti lokacijsko informacijo (namensko za gradnjo prizidka), s katere so razvidni pogoji gradnje. Ponavadi sme bruto tlorisna površina prizidka doseči le do 50 % bruto tlorisne površine osnovnega objekta. Hkrati tlorisna površina objekta skupaj s prizidkom in drugimi pozidanimi površinami (garaža ipd.) ne sme preseči faktorja pozidanosti parcele. Ta faktor je zapisan v lokacijski informaciji in velikokrat znaša 40 %. To pomeni, da vse pozidane površine na parceli lahko skupaj dosežejo le 40 % njene površine. Na 500 kvadratnih metrov veliki parceli lahko pozidamo največ 200 kvadratnih metrov.
Druge parametre, ki prizidek uvrščajo v prostor, določi projektni biro v dogovoru z investitorjem in v skladu z lokacijsko informacijo. Tu gre predvsem za to, kje ob objektu bo prizidek stal in kolikšen bo njegov odmik od meja sosednjih parcel, kar določa tudi, kdo so stranke v postopku. Lahko se zgodi, da bo za gradnjo prizidka treba pridobiti soglasja bližnjih sosedov. Pomembna je tudi višina prizidka, smer slemena, če gre za dvokapnico, priključitev strehe na že obstoječo streho ipd.
Prizidek je samo nadgradnja obstoječega objekta. Pri pridobivanju soglasij upravljalcev javne infrastrukture (elektrika, plin, voda, kanalizacija) ne gre za nove priključke, pač pa za soglasje, da lahko obstoječe priključke na že obstoječem objektu uporabimo tudi za priključitev prizidka. Napajanje prizidka z elektriko, vodo … gre torej iz že obstoječega objekta. Če je treba ločevati porabo, je treba v priključke vstaviti odštevalne števce.
Arhitekturnih rešitev za postavitev prizidka je zelo veliko, vprašljivo pa je, kaj bodo na upravni enoti sprejeli kot sprejemljivo, pa čeprav projekt sledi lokacijski informaciji. Mnogokrat je sporno že dejstvo, da stoji sleme prizidka pravokotno na sleme obstoječega objekta. Če prizidka ne moremo postaviti v podaljšek zgradbe, ker ni prostora, ga postavimo pravokotno nanjo in logično je, da bo temu sledilo tudi sleme. Takšnih hiš v »L« obliki je pri nas kar precej, če pa hočete v »L« obliko nadgraditi obstoječi objekt, se lahko na upravni enoti zatakne. Zato je dobro preveriti že idejno zasnovo, da gre nadaljnje projektiranje v pravo smer.
Vsak prizidek bo nujno spremenil tudi osnovni objekt. Zaprl bo kakšno okno, ki ga bo treba prestaviti na drugo stran, iz obstoječega objekta bo treba pripraviti prehod v prizidek ipd. Vse skupaj se rešuje v enem projektu in tako, da pridobimo gradbeno dovoljenje tudi za vse posege na obstoječem objektu. Ni nujno, da ima prizidek vhod iz obstoječega objekta, lahko ima tudi svoj vhod, kar je v primeru, da prizidek gradimo za mlado družino, tudi najboljša rešitev.
Ni nujno, da je način gradnje prizidka enak načinu gradnje osnovnega objekta. K zidani hiši lahko postavimo tudi prizidek, na primer, grajen po sistemu skeletne gradnje, če se tako odločimo. V tem primeru je treba poskrbeti, da med osnovnim objektom in prizidkom ni togih povezav, da je prizidek v bistvu samostojna gradnja, v vsem ločena od osnovnega objekta, čeprav je prislonjena k njemu. Tako imata obe gradnji možnost širjenja in krčenja po svoje, ne da bi pri tem nastajale napetosti med njima.
Prizidek ima svoje temelje. Če je osnovna zgradba podkletena in so njeni temelji globoko v zemlji, prizidek pa ni podkleten, je treba del temelja, ki stoji ob temelju osnovne hiše, poglobiti na isto globino, tako da ne pritiska na zid osnovne hiše.
Sicer pa bi projektant moral predvideti vse takšne in podobne tehnične posebnosti gradnje prizidka in rešitve vključiti v projekt.
Članek je napisan kot prva informacija in vzpodbuda za investitorja, ki razmišlja o tem, da bi ob hiši postavil prizidek. Dobra zamisel je prvi korak k uspehu, toliko bolj, če vodi k dobremu projektu in izvedbi.
Vir: Gradim
